Miška vzela je s poličke
zadnjo vrečico pšeničke.
Mišek vzel je izpod strehe
med, rozine in orehe.
Sta potolkla, pomešala –
glej, potička je nastala!
»Res lepo,« je rekla miška.
»Spet diši nam cela hiška.«
(A. Štefan)
V teh prazničnih dneh se zdi, da sta hitenje in vsesplošna norija dobila nove razsežnosti in zameglila resnični pomen praznikov, ki so pred vrati. Na to, kaj prav zares prinaša sv. Miklavž, so nas danes spomnili naši nepogrešljivi sodelavci iz kuhinje. V poznih večernih urah oz. zgodnjih jutranjih so požrtvovalno mešali sestavine, gnetli testo, tolkli orehe in tako za slehernega v naši hiši pripravili presenečenje – potico. Odlična je! Še lepši pa je občutek, da so še ljudje, ki so pripravljeni nesebično razveseljevati sočloveka. Naj bo to z darilom, bogato besedo, dragocenim časom, toplim stiskom rok ali iskrenimi željami.
Naša mama je vedno rada poudarila, da ne bomo prav nič odnesli s seboj. Kar imamo, razdajmo. Vsak po svojih močeh in gotovo se nam povrne.
Drage naše kuharice in kuharji! Naj vam bo poplačano z zdravjem, veseljem in dobrimi deli vaših in naših zanamcev. Najlepša hvala!
