Dogajalo se je mnogo in dogaja se iz dneva v dan več.
Enota Pikapolonica je z jesenskimi dnevi zaživela v novem kolektivu in z novovpisanimi otroki,saj sta samo dve deklici hodili v vrtec tudi lansko šolsko leto.
Prve tedne je bilo pestro. Otroci so pogrešali popolno svobodo, starši so potrebovali čas za vzpostavitev zaupanja do nas, zaposlenih, zaposleni pa za vzpostavljanje zaupanja do staršev in drug drugega. Trudili smo se z razumevanjem romskega jezika, otroci pa slovenskega…tako smo prepevale slovenske pesmi, otroci romske, iznašli smo igro, v kateri smo si predajali romsko-slovenske besede in se ob tem zabavali.
September se je hitro prevesil v oktober. Solzice in boječe poglede so zamenjali nasmehi ob prihodu v vrtec. Oblikovala se je skupina stalno prihajajočih otrok, ki se z zanimanjem vključuje v dejavnosti, usvaja zdrav in varen način življenja, skrb za svoje telo, zavedanje vljudnega in prijaznega obnašanja. Veliko ustvarjamo, prepevamo, plešemo, spoznavamo okolje, vzpostavljamo sodelovanje z drugimi.
Letošnji udeleženi otroci so mlajši kot lanskoletni, vendar srkajo vase znanje in prijaznost, katere so deležni.
“Bodimo sprememba, ki jo želimo videti v svetu.”