Včeraj rekla je gospa:
»Jaz bi šla na vrh sveta!«
Včeraj rekel je gospod:
»Jaz pa niti na sprehod.«
(A. Štefan)
Včeraj ni bilo treba na vrh sveta, da bi se naužili lepot naše dežele. Potrebna je bila le volja, da premagamo sobotni ler ter se v zimski opravi zmaknemo s toplega kavča v jeklene konjičke in gas na Gače.
Tokrat smo na čudovito zasneženo soboto, ki je postregla s pravljičnimi razgledi in prešernim vzdušjem vseh, ki so prišli, pripravili že tretji Pedenjpedov zimski športni dan. Otroci so uživali v igrah na snegu, na bližnji strmini preizkušali, kako dobro je ata nabrusil sani ter na poligonu spoznavali smučarsko opremo in z učitelji/ vaditelji izvajali prve zavoje. Prijetna utrujenost je naše cepeteljne prevzela šele po okusni malici in podelitvi medalj, ostali pa smo ob besedah podpore organizatorjev, gostiteljev in staršev, zadovoljno in ponosno odkljukali še en uspešen in nadvse prijeten dogodek našega zavoda ter se počasi spustili nazaj v dolino.
Ob snovanju takih in podobnih dejavnosti, se včasih poraja vprašanje, kako zmoremo vse kljub zapletom, nepredvidljivemu vremenu, godrnjanju ipd. Zmoremo, ker kot pravijo Štiri črne mravljice v zgodbah Anje Štefan, gledamo z vso širino srca in ta ne pozna meja. Tako nam dajejo drobne pozornosti pozitivnih ljudi voljo in moč, da se vedno znova lotimo pestrih dogodkov in našim malčkom ponudimo le najboljše. Do naslednjega špasnega druženja pa le še pozdrav s tople peči. Jutri pa na sprehod, na še en, nov vrh sveta… 😉
(K. D., foto A. B., K. D.)
