Košarice smo vzeli
in v gozd jesenski šli.
Smo gobice iskali,
po listju brskali.
(J. Bitenc)
Mesec september nam ni postregel s pretirano radostnim vremenom, je pa zato vinotok bolj radodaren s toplino sončnih žarkov in čudovitimi jesenskimi barvami, ki se prelivajo po krošnjah naših gozdov in nesebično vabijo po jurčke, kostanj in še kaj.
Jesensko druženje na našem dvorišču smo tokrat začinili s pohodom po čudovitih gričih našega mesta. V želji po čimprejšnjem okušanju sladkega kostanja, smo hiteli čez Marof, preko Mestnih njiv do Klemenčičevega hriba ter nazaj na Metkino igrišče in tako nehote pozabili na nekaj pohodnikov, ki niso zmogli tako urnih korakov. In kot pravi Štefanova ima kostanj čarobno moč. Ne le, da ga nenavadno hitro zmanjka… Ob dobri družbi, hrani in pijači namreč tudi čas drugače teče in tako se je prehitro znočilo in z našega hriba pregnalo še zadnje dobrovoljne obiskovalce. Pa brez skrbi, kmalu zopet kakšno skupaj uberemo, ki nam bo grela dušˈce v prihajajočih zimskih mesecih.
(K. D., foto S. B.)
