V petek, drugi dan po kulturnem prazniku, ko vsi prežeti s kulturnicami in pod vtisom mnogtérih kulturnih dogodkov nadaljujemo svojo začrtano pot, smo v naši enoti praznovali in spoznavali veličino Prešernovega Franceta malo drugače. Starejši vrtičkarji so hodnike vrtca spremenili v galerijo čudovitih ilustracij imenitnega pesnika in s pomočjo odraslih pripravili Metkino gledališče. Lepo opravljeni in omikani smo z vstopnicami pristopili k biljeterki, ki nas je pospremila do sedeža v dvorani. Ogledali smo si niz posnetkov baleta, sončnega cirkusa in koncerta simfoničnega orkestra.
Kultura niso le vsebine in količina le teh, ki jih lahko ponudimo otrokom. Kultura je predvsem način življenja in sprejemanja vsega in vsakogar kot bi sami želeli, da se nas doživlja. In ko mi ob dogodku kot je bil včerajšnji, še ne triletni mulček sramežljivo prišepne, da sem čudovita, ne morem skriti orosenih oči in veselja, da smo kot družba vendarle na pravi pot.
(K. D., foto S. B.)
