V mesecu septembru smo življenje po vseh Pedenjhišicah popestrili s projektom »Nacionalni mesec skupnega branja«, ki je za Novomeščane pred kratkim postal izrednega pomena. S pestrim programom v naših hišicah in lokalnih medijih pa smo svoj piskrček pristavili tudi v Vrtcu Pedenjped Novo mesto. Ob vseh dogodkih, ki so potekali v sklopu projekta je na lokalni televiziji Vaš kanal nastala tudi oddaja Kako si? Meta Potočnik. Vabljeni k ogledu.
V enoti Rdeča kapica so v obdobju od 8. 9. 2024 do 8. 10. 2024 aktivno sodelovali v projektu Nacionalni mesec skupnega branja. V tem času so ustvarili spodbudno učno okolje, spodbujali bralno kulturo, ljubezen do knjig, poslušali pravljice, gledali predstave in si z naslovnicami knjig označili garderobne prostorčke. Izdelali so tudi različne igre, ki so spodbujale govorni razvoj otrok – Zgodbe s kamnov. Vrtčevska knjižnica je odprla svoja vrata, kjer so otroci začeli izposojati knjige v okviru predšolske bralne značke Pedenjbralček. Nadaljevali bodo sodelovanje s Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, skupaj spodbujali družinsko branje s projektom Panjbukvarna ter obogatili izposojo knjig za Pedenjbralčka. Prebrane pravljice so z otroki podoživljali na različne načine, med drugim z animacijo lutk v GLEDALIŠČU KU-KU.
V enoti Cepetavček so starše spodbujali k branju s pomočjo plakata, ki je bil razstavljen v garderobi, posebej pa so izstopale babice naših Cepetavčkov, ki so s svojim nežnim branjem popestrile dopoldneve. Otroke so s pravljicami pomirile, na koncu pa smo skupaj peli in se poveselili. Knjižnico Pedenjbralnica so uredili z otroki, kjer se lahko umaknejo, listajo knjige ali drug drugemu berejo. Ugotovili so, da nežno pripovedovanje in slike otroke pomirjajo ter jim pomagajo pri vzpostavitvi zaupanja v okolje. Poleg knjižnice so po vseh prostorih vrtca obesili slikopise, zgodbe in pesmi, ki so jih otroci opazovali in poslušali.
V enoti Pedenjped so vsakodnevno organizirali številne dejavnosti, nekatere na ravni enote, druge pa v posameznih skupinah. Vsaka igralnica ima knjižni kotiček, kjer so otroci prebirali knjige in jih s pomočjo ilustracij pripovedovali drug drugemu. Otroci prvega starostnega obdobja so se učili bontona ravnanja s knjigo, poslušali pravljice, kamišibaj in deklamacije, medtem ko so starejši otroci vsebinsko obnavljali in analizirali prebrane pravljice ter se poglabljali v njihovo sporočilo. Večkrat so se zbrali v Pedenjpedovi igralnici in priredili glasbeno-pripovedovalne pravljice, ustvarjali ob prebranih knjigah ter pripravili knjižno razstavo.
V enoti Sapramiška so organizirali obisk knjižnice, spodbujali družinsko branje in povabili starše na predavanje mag. Barbare Hanuš. Osvetlila je pomen kakovostnih revij za otroke. Organizirali so tudi pogovor s pesnikom Matjažem Pikalom in vsakodnevno brali pravljice v naravi ter v gozdni knjižnici.
V enoti Videk so sodelovali pri projektu Nacionalni mesec skupnega branja z vsemi šestimi skupinami. Skupine so obiskale Bibliobus, ki je prišel pred vrtec, sodelovale na natečaju 1. Festival izvirne slikanice in organizirale dejavnosti, prilagojene starosti otrok. Najmlajši so se učili pravilnega rokovanja s knjigami in prebirali pravljice na prostem, starejši pa so prebirali slikanice, deklamacije in pesmi, ustvarjali ter se udeležili knjižnih dogodkov, kot je kamišibaj. Otroci so skozi avdio video posnetke in slikanice spoznavali novomeškega književnika Dragotina Ketteja, ustvarjali kostanjev drevored ter raziskovali naravo ob njegovi zapuščini.
V enoti Metka so pripravljali tradicionalno knjižnico pod krošnjami ter z otroki prebirali in uživali ob slikanicah na razkošnem igrišču nad mestom. Pripravili so kamišibajev maraton ter pripravljali slikopise pesmic in deklamacij, ki so jih otroci z navdušenjem “prebirali” skozi dan. V polnem teku je tudi projekt interne bralne značke Pedenjbralček.
V enoti Ostržek so celoten mesec namenili dejavnostim, povezanim s knjigami in pravljicami pod skupnim naslovom “Kje živi pravljica, kdo ve, kje je doma?”. Namesto tradicionalnih jutranjih krogov so vsak dan preživljali s pravljicami, kar je omogočilo otrokom tesnejši stik z zgodbami. Na začetku so raziskovali, kje vse lahko najdejo knjige, in ugotovili, da so te povsod okoli njih – v igralnem kotičku, vrtčevski knjižnici in v Knjižnici Mirana Jarca. Obiskali so tudi Bibliobus, kjer so z barvitimi ilustracijami pomagali najmlajšim premagati strah pred vstopom v knjižni svet. Otroci so pravljice vzeli s seboj na vsakodnevne sprehode, brali so jih tudi v naravi, v Gozdu Martuljku, kjer so bili na programu “Vrtec v naravi”. Spoznali so različne oblike pripovedovanja zgodb, kot je japonsko kamišibaj gledališče, kjer vzgojiteljica z glasom in ilustracijami v leseni škatli pričara pravljični svet.
Poseben pomen so dali zgodbam, namenjenim slepim in slabovidnim otrokom, kot je “Žiga špaget gre v širni svet”, napisana v Braillovi pisavi. Otroci so se zabavali ob “branju” pesmic v slikopisih, izštevankah in rimah, vsak teden pa so izbrali novo izštevanko za skupinske dejavnosti.
Vključili so tudi starše – otroci so zgodbe ilustrirali, starši pa so jih zapisali tako, kot so jih otroci pripovedovali. Tako bodo mesec branja razširili v celoletno bralno pustolovščino, saj je branje prineslo izjemne koristi in povezovalo otroke z njihovimi pravljičnimi junaki in svetovi.