Predavanje za zaposlene in starše otrok Vrtca Pedenjped Novo mesto:
SPODBUJANJE RAZVOJA UČNIH POTENCIALOV OTROK V PREDŠOLSKEM OBDOBJU,
23.10. 2013 ob 17. uri v OŠ Drska
Predavatelj: dr. Ranko Rajović
Dr. Ranko Rajović, internist, nevroendokrinolog, predsednik svetovne MENSE. Ukvarja se z nevrofiziologijo pomnjenja in pozabljanja. Je ustanovitelj in direktor Centra Nikola Tesla v Novem Sadu, ki razvija različne pristope za spodbujanje nadarjenosti pri otrocih. S sodelavci je oblikoval poseben program »NTC-sistem učenja«, pri katerem gre za spodbujanje razvoja sinaps v možganih, ki so pomembne za učenje. Tak način učenja spodbuja intelektualni potencial otrok.
Program že četrto leto izvaja po evropskih državah, v Sloveniji so ga začeli poskusno izvajati leta 2009/2010 v treh slovenskih vrtcih in eni OŠ. Prve izkušnje so pokazale, da imajo otroci radi igralne dejavnosti iz NTC programa, se ob tem družijo, zabavajo, učijo ob igri in miselno napredujejo.
V Vrtcu Pedenjped Novo mesto v tem šol. letu pričenjamo uvajati program NTC učenja, katerega cilj je ozaveščeno postavljanje dobrih temeljev za poznejše uspešno učenje. V ta namen smo povabili dr. Ranka Rajovića, da nam predstavi NTC učenje iz vidika pedagoškega pristopa.
Dr. Rajovič nam je v uvodu predstavil razvoj možganov in kako se tekom odraščanja razvijajo možganske poti oz. povezave med nevroni- sinapse, od katerih so odvisne intelektualne sposobnosti.
Nevrofiziološka odkritja so dokazala, da je za razvoj sinaps smiselno in koristno spodbujati razvoj sinaps v t.i. kritičnem razvojnem obdobju po rojstvu oz. takrat, ko se poleg že obstoječih sinaps tvorijo nove- do petega leta starosti se vzpostavi približno 50%, do sedmega leta 75%, ter do dvanajstega leta starosti 95% sinaps.
Če otroku ne nudimo dovolj teh stimulacij v najzgodnejšem obdobju, se razvije manj sinaps v možganih in posledično tudi manj intelektualnih sposobnosti.
Dr. Rajović je poudaril, da je naša skupna naloga, tako staršev in strokovnih delavcev, ustvariti čim bolj spodbudno in stimulativno okolje za razvoj sinaps v možganih.
Pri reproduktivnem učenju ali učenju na pamet možgani uporabljajo zelo malo energije ( 5-10%) in otroci lahko pri tem delajo še kaj drugega, pri asociativnem mišljenju pa delajo možgani 100%. Abstraktno mišljenje se pri otrocih formira pri 2-3 let, ko prepoznavajo znamke avtomobilov, zastave držav…
Reproduktivno učenje ne daje funkcionalnega znanja. Že drugi dan se pozabi 20 do 60% naučenega, po 7-ih dneh pa skoraj 80 do 90% naučenega.
Učenje z asociacijami je naraven način učenja, in brez pozabljanja ter razvija funkcionalno učenje. Tukaj tekst spremenimo v sliko, še boljše pa so asociacije. Ko se otrok uči na zabaven način, možgani delajo kot v REM fazi med spanjem , kjer se formira največ sinaps. Otroke moramo popeljati na višji nivo stimulacije za razvoj kognitivnih sposobnosti.
Kaj odrasli lahko storimo na tem področju?
Otrokom moramo omogočiti igre, ob katerih si razvijajo abstraktno klasifikacijo, abstraktno seriacijo ter prakticirajo asociativno učenje.
Zelo pomembno je, da otrokom omogočamo veliko naravnega gibanja in igre kot:
- Veliko bivanja na prostem, vaje za ravnotežje- hoja po klopeh, črti, vrvi,
- Hoja in tek po valovitem terenu, plazenje, otrok naj bo čim več bos ( pomembno za razvoj grafomotorike in motorike),
- Veliko različnega skakanja- npr. po postelji, iz sedežne na posteljo z različno razdaljo, po trampolinu…,
- Kotaljenje, metanje, lovljenje žoge,
- Plezanje po stolih, drevesih, različnih plezalih,
- Vrtenje oz. rotacija v odročenju, vrtenje na vrtljivem stolu, gugalnici….
Na zelo enostaven primer lahko preverimo gibljivost prstov na rokah:
– Otrok položi levo roko na trdno podlago in dvigne samo kazalec, samo prstanec, oba prsta hkrati, ostali prsti so ravni na podlagi.
– Če tega pet do šest letni otrok ne zmore, pomeni, da ima manj razvitih sinaps.
Zelo pomemben center v možganih je tudi center za vid. Akomodacija oči je pri 5. letu v glavnem zaključena. da si otrok razvije dobro akomodacijo, pri kateri se očesne mišice dobro zategujejo in sproščajo, mora veliko tekati,na prostem, v gozdu in delati vaje z žogo…. Gledanje TV ali igranje video igric ni naravno gledanje in onemogoča razvoj sinaps na tem področju. Tudi uporaba računalnika pred 7. letom ni primerna.
Najkompleksnejši problem v življenju je govor. Če hoče imeti človek razvite sinapse na področju govora mora govoriti in ne gledati TV, kar pogosto dovolimo otrokom. Ko otroka spodbujamo k govoru, ga spodbujamo k učenju ( otrok naj se čim več pogovarja, pripoveduje, sprašuje, opisuje, pojasnjuje, razglablja..), se igra uganke ( sam si izmisli uganko, iz treh besed sestavi uganko…).
Kako odrasli otroka pri razvoju lahko zaviramo?
– Z določeno barvo in deklico z roza barvo),
– Najslabše kar je, je to, da mu dovolimo igrati igrice na internetu ali računalniku, kjer so prsti v popolnoma napačnem in nenaravnem položaju- posledica je lahko napačna drža svinčnika, žlice…),
– Zelo veliko otrok ima težave s ploskimi stopali, kar je posledica neprimerne obutve ter premalo naravnega gibanja in hoje z bosimi stopali ( naravna stimulacija),
– Ne dovolimo mu skakanja po postelji, obenem pa ga tudi ne spodbujamo tako, da bi mu omogočili skakanje nekje drugje.
Vsi praktični primeri igralnih dejavnosti, ki nam jih je dr. Ranko Rajović predstavil v uri in pol so nam postali spodbuda in stimulacija za iskanje novih igralnih dejavnosti z otrokom. Bilo nam je v čast poslušati tako bogato predavanje.