Z otroki enote Sapramiška, iz skupine Mavrica že nekaj časa spoznavamo naše mesto – Novo mesto. Spoznali smo, kako je mesto nastalo, se pogovarjali o pomembnih osebnostih in znamenitostih od katerih smo jih nekaj že obiskali. Ugotovili smo, da je mesto ustanovil in takrat vodil Rudolf IV. Habsburški, danes pa ga vodi župan, Gregor Macedoni, katerega smo imeli čast tudi spoznati. Prijazno nas je sprejel v Mestni hiši Rotovž.
Ko je napočil dan za obisk, so bili otroci navdušeni, saj so se obiska zelo veselili. Bil je lep sončen dan, zato smo se do Rotovža odpravili kar peš. Prvi val navdušenja so bili otroci deležni, ko smo prvič zagledali stavbo Mestne hiše. »Uau, kako je velika, tja gremo!?« je bil le eden izmed komentarjev. Po nekaj minutah občudovanja nas je sprejela prijazna gospa in nas odpeljala do sejne sobe. Tam smo se kot pravi svetniki usedli za mizo z mikrofoni, katere smo seveda takoj preizkusili. Zelo zanimivi so bili tudi veliki vrtljivi stoli. Sledil je ogled posnetka plesnega studia Novo mesto, ki nam je na poskočen in zabaven način predstavil Novo mesto.
Nato je skozi vrata vstopil župan. Otroci so obmolknili in ga sprva niso upali niti pozdraviti. Po lepem nagovoru so se otroci sprostili in tako smo začeli z intervjujem. Vsak izmed otrok je imel možnost postaviti vprašanje. Izvedeli smo kakšna je vloga župana, čemu služi Mestna hiša in kakšna je prihodnost Novega mesta. Zelo so se razveselili novice, da skozi Glavni trg najverjetneje ne bodo vozili avtomobili in bodo lahko tako oni prosto tekali naokoli. Prosili so tudi, da postavi čim več igral, izpostavili pa so tudi željo po lutkovnem gledališču. Postavili smo mu tudi nekaj osebnih vprašanj na katere je z veseljem odgovoril.
Za zaključek smo županu zapeli pesem z naslovom Jaz sem jaz (Z. Majhen). V zahvalo pa smo mu podarili sliko na kateri je upodobljen Breg, katero je naslikal eden izmed naših otrok. Ta dan nam bo ostal za vedno v spominu in zelo smo ponosni nanj.
»Jaz sem jaz odkar živim,
čutim, mislim, jem in spim.
Jaz imam svoje srce,
mamo, očka in ime.
Jaz ne bom nikoli ti.
Vsak je to,
kar se rodi.
Tudi kadar se igram,
sem le to, kar hočem sam.«
(Z. Majhen)(K. K., foto K. K.)
