Sveta noč, blažena noč,
vse že spi, je polnoč…
In polnoč je odbila, ko smo se 15. decembra vrnili s čudovitega dogodka. Dolgoletno sodelovanje z gospo Jelko Weldt, povezovalko slovensko-avstrijskega ljubiteljskega društva in ravnateljico Osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj, nas je tokrat poneslo v Gradec, kjer so malčki našega Pedenjzborčka sooblikovali praznični program ob ledenih jaslicah. Otroci so skozi jesen prepevali in pod budnimi očesi in izostrenim posluhom Marije Črv, Janje Tolar, Marka Cipurića in Petre Slak, pripravili krajši program prazničnih pesmi. Kljub mrazu so na majhnem trgu sredi Gradca odmevali angelski glasovi malčkov in v očeh staršev vžigali iskrice ponosa in radosti, v srcih mimoidočih in vseh nas pa veselje in hvaležnost, da smo lahko za nekaj trenutkov, odmaknjeni od decemberskega vrveža, ob božičnih pesmih še ostalih nastopajočih (vzgojitelji in vzgojiteljice vrtca Jelka iz Ljubljane, otroški pevski zbor Osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj) doživeli spokojnost in mir, ki naj bi ju prinesli prihajajoči prazniki. Po urnem sprehodu skozi čudovito okrašene ulice smo stopili na avtobus naložen z dobrotami, ki so nastale pod spretnimi prsti naših kuharskih mojstrov, se odpeljali proti domovini ter se na Šentilju okrepčali in pospravili prav vse, do zadnje drobtinice.
Razburjenje in smeh sta počasi polegla in malčki so trdno zaspali v naročjih svojih staršev, naše misli pa so zaposlili čudoviti prizori okrašenega mesta, prijeten vonj cimeta in kuhanega vina ter še zadnji opravki, ki jih bomo postorili v tednu pred božičem. Pa naj ne ostane le pri lepo okrašenih smrečicah in praznično pogrnjenih mizah, ki se šibijo pod težo kulinaričnih dobrot. Ponesimo in delimo dobrote predvsem pa čas, veselje in upanje ljudem okoli nas; noni in nonču, osamljeni teti Marički iz sosednjega bloka in ostarelemu gospodu, ki ne zmore več prestopiti praga.
(K. D., foto S. B., idr.)
