…pohod, na katerem smo odkrivali skrivne kotičke Šmarjeških Toplic, je kljub slabemu vremenu bil.
Sprva se mi je po glavi podil naslov filma »Kdo je tu nor?«, saj je kazalo, da bo vreme popolnoma pokvarilo naš izlet. Po nekaj čudovitih pogledih na dih jemajočo naravo in krajevne znamenitosti, se je odgovor na zgornje vprašanje vztrajno oddaljeval in izgubljal moč v zvokih dežja na prikupno pikast dežnik, ki prežene še tako temne misli in klavrno počutje. Tako je popoldansko druženje prav kmalu spremljala melodija »Jaz pojem v dežju«, večne istoimenske filmske klasike Gene-a Kelly-a.
Ob spoznanju, da ni potrebno veliko, da naredimo nekaj za svoje telo in duha ter da se ni potrebno odpeljati prav daleč, da odkrivamo čudovite kotičke naše ljube deželice, je čas hitro tekel in tako smo z globokimi vdihi in izdihi pri lotusovih listih, ki bojda pomlajujejo, nabrali moči za nadaljnje podvige tega tedna.
(prispevek in foto K. D.)