Le kdo ve, kaj je to življenje,
Sreča, ki vzdrži trpljenje?
Drug drugega v oči poglejmo,
Ker lahko nas jutri več ne bo.(E. Boto)
Ko na predvečer rojstnega dne našega mesta sedim v polni dvorani in poslušam močno doživeto pesem Kaj je to življenje?, mi nehote in povsem brez nadzora po licu polzijo solze. Solze, ki me spomnijo na ljudi, ki jih danes več ni ob meni. Solze, ki me navdajajo s ponosom, da poznam dekle, ki je del tako krasne glasbene skupnosti ter solze sreče, ki jih ob igranju čutita njena starša. Prav ob koncu pa solze hvaležnosti, da živim v mestu, kjer lahko delam, ustvarjam in srečujem čudovite ljudi V MIRU. Srečni, da se zbujamo v deželi brez vojne in hudega pomanjkanja.
Ker se v našem zavodu skupaj z vami, spoštovani starši, zavedamo te dobrine, z navdušenjem sporočamo, da smo v dobrodelni akciji Zbiranje humanitarne pomoči za Ukrajino zbrali ogromno stvari, ki smo jih predali v zanesljive roke novomeške Karitas. Le-ta bo poskrbela, da sredstva pridejo do ljudi, ki so v preteklem mesecu spoznali temno plat življenja. Plat, ki smo jo za Ukrajino, skupaj z vašo dobroto in nesebičnostjo uspeli nekoliko osvetlili.
Hvala vsem, ki ste se odzvali našim prizadevanjem za pomoč ljudem v Ukrajini.
