Vsaka igrača ima zgodbo. In to ne eno. Vsaka igrača ima toliko zgodb, kolikor ima otrok, ki se z njo igrajo. Včasih kakšna igrača in njen otrok prideta do konca skupne poti. Takrat si rečeta adijo in se podata vsak po svoje. On gre iskat drugo igračo, ona pa drugega otroka. In ko ga najde, mu želi povedati svojo zgodbo – tisto, ki se ji je ravnokar zgodila, ali pa tisto, ki jo še čaka. V vrtcu Ostržek smo se odločili, da bomo tudi mi ustvarjali zgodbe. Zato smo konec januarja pripravili čudovito dopoldne, kjer so stare igrače, po temeljitem premisleku in neutrudnem testiranju naših cepeteljnov, dobile nove lastnike. Vse igrače, ki niso prepričale strokovno otroško oko, smo podarili pediatričnemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto in odprli okno neskončnih možnosti novim lastnikom in novim zgodbam.
(N. T. B., foto N. T. B.)