Pogostokrat se mi dogaja, da ob vsakdanjih radostih in tegobah pomislim na babico in kako rada bi ji še kaj povedala. Bila je moder, pošten in skoraj nadzemeljsko nesebičen, požrtvovalen človek. Življenja nas je učila tako neopazno in s preprostimi besedami, največkrat pa z zgledom. In zgled nam morajo biti vsi, ki z dejanji in s preudarno izbiro besed povedo, kaj jim je pomembno in kako čutijo.
Ko se oziramo po našem igrišču in se pogled ustavi na novem, še nedotaknjenem igralu, nas preplavi občutek hvaležnosti, ki ga moramo izraziti takoj, da ne bo prepozno. Za nepozabno in čudovito dejanje gre zahvala staršema naših dveh vrtičkarjev, ki sta poskrbela za veselje naših otrok.
Gospod in gospa Jakša, najlepša hvala za čudovito presenečenje in hkrati opomin, da se dobro vrača z dobrim.
Kolektiv enote Metka
