Za boljši glas je treba kaj storiti.
Za boljši glas je treba kaj popiti.
In ta modrost je stara 1000 let,
za boljši glas je treba piti meeed.
Oh kako sovražim med, od studa me kar meče.
Pa ta okus, fejst zoprn’, kako se lepi, vleče.
Za boljši glas je treba žrtvovati, kar se le da.
Če to ni med grgrat, grrr.
Kaj hočemo, poizkusimo še to,
da bom lahko posnemal kozico.
Ogabna sladka jed.
Pa vendarle,
to je odkritje med!
Ga ni junaka, ki ne bi v rani mladosti poslušal brezčasne pravljice Volk in 7 kozličkov. Z volkom se velja strinjati v marsičem, da pa je med ogabna sladka reč, pa prav gotovo ne drži. Ponesrečeno trditev gre pripisati volčji lakomnost po kozličkih in ne mehki, gladki, zlati dobroti, polni dragocenih hranil, ki jo čebele skrbno pripravljajo v dobrobit slehernemu človeku.
Na današnji dan, že tradicionalno, povsod po naši deželi sedemo k tradicionalnemu slovenskemu zajtrku. Domač kruh in mleko, maslo in med ter jabolko. Vse to nas je okrepčalo in podprlo za dopoldne polno nepozabnih dogodivščin in vragolij. Kako je nastal med, znajo otroci izstreliti kot za stavo, kako nastane kruh tudi. Kako pa pridemo do ključne sestavine pri peki kruha – moke, pa se naši cepeteljni bolj spogledujejo kot glasno modrujejo. Tako nas je nesla pot v Košakov mlin, kjer sta nam prijazna gospoda razkazala mlin in odgovorila na vsa vprašanja in dvome.
Avtor: Katarina Dvornik
