Hišice, hiše, vile, gradovi
so trdni in varni človeški domovi,
dokler v njih biva radost srca,
ki hrani, ohranja in utrjuje
življenje kamna, opeke, lesa
in življenje ljudi, ki jih povezuje.
(Tone Kuntner)
Našo hišico nad mestom, ki se včasih spremeni v vitezov grad, včasih v miškino luknjico, gotovo povezujejo iskreni, dobrosrčni, marljivi in nadvse zabavni ljudje. Ob današnjem dnevu, ko smo v enoti Metka pripravili čudovito kulturno doživetje in številnim gostom zaupali kaj se zares zgodi, ko se pri nas srečata Urška in Povodni mož, me je preplavila neizmerna radost, da sem del tako čudovite ekipe. Zato naj slike govorijo o nepozabnem doživetju, jaz pa vam tokrat zaupam zakaj naša hiša, kljub 43 let starim zidovom ohranja življenje in se s skromno zahvalo poklonim dragim sodelavcem.
Hvala ti za iskreno in požrtvovalno usmerjanje in spodbujanje pri naših skupnih dopoldnevih. Hvala ti za materinsko toplino in marljivost. Hvala ti za čudovito izrečene in modre misli ob sleherni priložnosti. Hvala ti za vsakodnevno srčnost in odprtost. Hvala ti za vselej iskren in objektiven pogled. Hvala ti za ustvarjalnost in otroško iskrivost. Hvala ti za mojstrsko ujete nepozabne trenutke v naši hišici. Hvala ti za hudomušnost in iskrenost. Hvala ti za glas, ki ga posodiš, ko le-ta zataji. Hvala ti za toplino in mirnost. Hvala ti za čudovito energijo in nebeško muziciranje. Hvala ti za sramežljivo naklonjenost in iskriv humor. Hvala ti za kulinarično marljivost in požrtvovalnost.
Hvala za vse to, ker nas dogodek kot je bil današnji združuje in povezuje v krepak mavrični mozaik.
(K. D., foto S. B.)
