Na odru sredi ulice
se dviga pisan svet,
ko pridem in iz culice
potegnem žogic pet.
In vsem, ki gledajo, se zdi,
da same znajo v krog,
da vse gre zlahka – jaz pa vem,
zakaj sem spretnih rok.
(Hrlekin, Anja Štefan)
V šolskem letu, ki se s svetlobno hitrostjo izteka, smo vrtčevske zgodbe sestavljali, pesnili in ustvarjali z lutko. Skozi živahne dopoldneve smo lutke vseh vrst, oblik in velikosti ponesli v dnevno rutino in skrivnostne predstave. Spremljale so nas tudi na sprehodih po gozdu in mestnih ulicah. Leto je bilo res čudovito in kot tako smo želeli, da se tudi zaključi.
Pretekli četrtek je na Vidkovem igrišču potekal Pedenjpedov lutkarium, kjer smo v lutkovnih predstavah izvedeli dve skrbno varovani skrivnosti: Kakšne barve je poljubček ter kdo hrani Zlati ključek petih ljudskih pravljic. Ob sproščenem, na prvi pogled preprostem in nadvse prikupnem nastopu otroškega zbora Mali Pedenjped smo spoznali, da je za tak podvig potrebnih mnogo spretnih in potrpežljivih ljudi, ki združijo otroško radoživost v harmonično melodijo.
Sončno popoldne smo zaključili z ustvarjalnicami, igrarijami v lutkovnih hišicah ter pregrešno dobrimi priboljški, ki so nastali pod prsti naših neprecenljivih kuharic in kuharjev.
Včasih ne gre zlahka, vendar s čutečimi ljudmi in dobrimi prijatelji lahko premikamo gore.
Spoštovani vsi, hvala za dragocene ure ob pripravi čudovitega dogodka, hvala za skrbno pomoč pri pripravi prav vsega, kar je stalo na igrišču, hvala za potrpežljivo usklajevanje v svetu kulinarike, hvala za skrbno dostavo dragocenosti, hvala za srčno podporo ob negotovih in lepih trenutkih.
Spoštovani starši, iskrena hvala za vašo neusahljivo podporo in potrpežljivo spremljanje vseh naših podvigov. Želimo vam mirno in dolgo poletje.
(K. D., foto S. B.)
