Hop na štor in hop v travo,
en dva tri okrog dreves,
čez dobravo, čez goščavo
plešem svoj medvedji ples.
(Anja Štefan)
Tako smo ta konec tedna, pod mogočnimi lipami, na obronkih Marofa odplesali še en medvedji ples, četrti zapovrstjo, ki se kliče PEDENJTABOR. Vsako leto znova obstanem in brez besed hvaležno in z navdušenjem opazujem nadvse motivirane, požrtvovalne in pridne ljudi, ki vsak po svoje dodajajo plesne korake in sestavijo koreografijo, ki jo v dveh dneh, 160 cepeteljnov doživi kot nepozabni medvedji ples.
Tokrat smo raziskovali in premagovali skrite kotičke Marofa, preizkušali vojaški poligon okoli Janka, nekoč vrtec, ustvarjali in izdelovali veternice, pridobivali veščine nudenja prve pomoči, kurjenja ognja in merjenja v tarčo. Ko so moči pojenjale smo ob ognju spekli hrenovke in si po krepčilni večerji uredili ležišča v šotoru ter v jasni noči, pod vodstvom profesorjev Šolskega centra, opazovali planete in zvezde, ki so krasili toplo poletno nebo. Ob koncu čudovitega dne smo se v kinu pod zvezdami nasmejali risanki, se počasi umirili in prav hitro, en za drugim zaspali.
Po jutranji budnici, zajtrku in spustu zastave smo obkljukali še en, poslednji, čudovit dogodek v tem šolskem letu ter se z mislimi že odpravili na zaslužen dopust. Naj bo tudi vaš, dragi starši, sodelavci in vsi, ki sooblikujete šolsko leto, sproščujoč in navdušujoč za nove, še lepše in bogatejše prihodnje dogodivščine. Na snidenje septembra!
(K. D., foto S. B.)
