Štiri črne mravljice so zrle v veliko zlato luno ter si želele zlatnikov in letečih preprog, da bi lahko zletele v nebo in šle za deveto goro. In so ugotovile, da lahko vseeno gredo, tudi brez zlatnikov. Saj jih tja ponesejo stare pravljice, od ta šepave mravljice.
(Luna, A. Štefan)
Bilo je nekoč, nekje za devetimi gorami, v osmih hišicah… Bilo je 23. aprila, ob svetovnem dnevu knjige, ko smo v sodelovanju z novomeškim APT-jem, prisluhnili Pavletu Ravnohribu in pravljici Grdi raček, si ogledali predstavo 20.000 milj pod morjem, pokukali v kamišibaj gledališče, kjer so »vrteli« pravljici Trije duhci, ki se igrajo z barvami ter Zaklad skalnatih mišk. Ob zaključku Pedenjpedovega bralnega kluba so nastajale čudovite razstave ilustracij, najljubših slikanic ter mnogo drugih domiselnih dogodkov naših strokovnih delavcev, ki so ob dnevu knjige bogatili malčkove in naše duš`ce.
»There is no app to replace your lap.«
(Ni aplikacije, ki bi nadomestila naročja.)
Ne zamerite uporabi tujega zapisa tako pomenljive misli. V času, ko se je naše bivanje prestavilo na splet in se skoraj vse opravlja na daljavo, je branje malčkom in bližina, ki jo ob tem čutimo mali in veliki, ključna za naše preživetje. Mason Cooley pravi, da nam branje omogoča oddih in potovanje tudi takrat, ko moramo ostati doma. In naj bo tovrstnih potovanj skupaj z vašimi in našimi cepeteljni kar največ, ne le ob dnevu knjige, temveč vse dni v letu.
(K. D., foto arhiv vrtca)
