Štiri črne mravljice ob kresu sedijo in modrujejo… »O, ko bi nam ta ogenj dal posebno moč. V tipalke, misli, glas, oči in roke. Izrekale bi drobcene uroke in vse bi se zgodilo. Razblinilo bi se, kar je pokvarjeno in gnilo, in svet bi bil prijazen kraj.«
(A. Štefan)
Kot je običaj, smo se tudi letos na tretji petek v novembru, čeprav v nepopolni postavi, z navdušenjem pocrkljali s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. V mislih z ostalimi malimi in velikimi člani pedenjekipe, smo se gostili s pregrešno dobrim domačim kruhom, zlatim medom, domačim maslom, kot sneg belim mlekom ter sočnimi jabolki.
Ker je svet že nekaj časa težek in zmatran kraj, je na nas, da tako, vsak pri sebi, s svojimi besednimi in pravimi objemi poskrbimo, da se ta negotovost ter gniloba ne naselita v naše duše in vsakdan bližnjih. Krasen nasvet Štirih črnih mravljic je kot nalašč za ta čas. Pravijo namreč: »Če gre več misli v isto zdravo stran, lahko prikličejo svetlejši dan.« Naše misli gotovo gredo v isto smer… proti vrtcu, vsak k svojim prijateljem, v svojo pedenjhišo, kamor bomo vdahnili novega, igrivega, sproščenega, prijaznega in svetlejšega duha.
(K.D., video S. B.)
