Miška vzela je s poličke
zadnjo vrečico pšeničke.
Mišek vzel je izpod strehe
med, rozine in orehe.
Sta potolkla, pomešala –
glej, potička je nastala!
»Res lepo,« je rekla miška,
»spet diši nam cela hiška.«
(A. Štefan)
Leto je naokoli in zopet, če priznamo ali ne, vsi vlečemo črto pod dogodki preteklega leta in brišemo prah z naših dušnih poličk. Predalčkamo spomine in občutke, ki so jih spremljali in ki nas bodo tudi v prihodnje opozarjali kaj je zares pomembno.
Mi smo se tudi letos držali preverjenega recepta in našo hiško prepojili z rimami Anje Štefan, ki zabavajo otroško in božajo odraslo dušo. Številnim decembrskim dejavnostim (obisk babic in dedkov, dramatizacije otrok otrokom, obisk dobrih mož, nastop srednješolcev in številne kulinarične delavnice) smo danes dodali še sprehod z lučkami, ki smo ga tokrat načrtovali kar po centru Novega mesta. Z našega hriba smo se spustili na Loko in ob Krki nadaljevali po Župančičevem sprehajališču. Odsev lučk v reki nas je spremljal vse do Glavnega trga, kjer smo lahko občutili praznični vrvež meščanov, ki hitijo po še zadnjih opravkih pred najlepšim praznikom. Omamen vonj pestre kulinarične ponudbe nas je vodil po trgu, vse do Kettejevega drevoreda, kjer smo si pred našo hiško ob domačih piškotkih, toplem čaju in iskrenem stisku rok zaželeli mirnih in zdravih dni tudi v prihodnjem letu.
(prispevek K. D., foto S. B.)
