V mesecu februarju se je v naših hišicah godilo marsikaj. Kot vsako leto je po igralnicah zavejal Prešernov duh. Ob državnem prazniku smo cepeteljne z likovnimi, pesniškimi in interaktivnimi vsebinami popeljali na ples z Urško, v hišo v Vrbo na Gorenjsko ter tako na tisoč in en način spoznavali dečka, ki je rad pisal pesmi.
Prvi obisk, ki smo ga po dolgem času zopet lahko sprejeli, so bili mladi gostje iz novomeške gimnazije. S svojimi domiselnimi didaktičnimi igrami so zabavali in navduševali otroke najstarejših skupin in z njimi raziskovali svet domišljije.
Prav iz Ljubljane pa smo sredi meseca gostili strokovne delavce iz Vrtca Galjevica. Našim malčkom so z nalezljivim navdušenjem predstavili robotke BlueBot in Ozobot, ki navdušujejo ljubljansko predšolsko sceno že nekaj časa. Otroci so z robotkom programirali ter ga z ukazi, z določeno hitrostjo, premikali v določeno smer. Igra z jasnim ciljem kurikula krepi samostojnost, sodelovanje, komunikacijo z vrstniki, kritično mišljenje ter zgodnje opismenjevanje – spoznavanje simbolov za glasove in črke, geometrijskih likov, barv, živali v naravi in izmišljanje lastnih zgodb. Menimo, da lahko vključevanje v virtualni svet v predšolski dobi poteka izključno pod vodstvom odraslega, ki tej dejavnosti postavlja cilje ter določa vsebino, omogoča postopno seznanjanje s tematiko in postavlja smotrne izzive.
Po končanem dopoldanskem srečanju s kolegi iz Ljubljane in sprehajanju robotkov po virtualni stezi, pa so naše strokovne delavke iz enote Rdeča kapica popeljale goste na popoldanski pohod po Machovi učni poti. Čudovit projekt naših iznajdljivih in marljivih delavk, Pet poti za lepše dni, zajema zloženko z nalogami, ki so oblikovane po NTC sistemu učenja. V njej se skriva strokovna razlaga o izvedbi nalog na poti in tako v proces raziskovanja vključuje celotno družino. Odzivi so krasni in na fotografijah družin, ki so se odpravile na pot in krasijo enoto Rdeča kapica, je opaziti iskrivo navdušenje.
»Tam, kjer svet je iz besed,
vlada prav poseben red.
Kako stvari se tam godijo,
razumemo le z domišljijo.«
(Andrej Rozman Roza)
In tako smo drug drugega spustili v svoj svet raziskovanja in domišljije. V svet, kjer so besede večkrat odveč in so pomembnejša dejanja, ki povezujejo in navdušujejo. Tak naj bo moj, tvoj, naš svet – krasen, prijazen in zdrav.