Mravljice Anje Štefan pravijo, da je gledališče vredu, ker ima svetle luči, lahko se sedi, predvsem pa so tam vsi nagneteni kot – mravljice.
V enoti Rdeča kapica so v mesecu družine pripravili gledališče, izdelali lutke, se nagnetli kot mravljice in spletli čudovito zgodbo, s katero so otroci potovali med resničnim in notranjim svetom – hitro ali počasi, eni plitko – drugi globoko, običajno s prijateljem, lahko tudi solo. Vsi pa gotovo s čudovito popotnico v pomladni mesec, ko več misli, besed in časa posvetimo družini.
Zato, vidite, so mravljice vzljubile gledališče. Ker na tem svetu vsak po svoje vidi in vsak po svoje išče. (A. Štefan)
(J. S., K. D., foto J. S.)