Knjižničarka
Agata uš iz Rimskih Toplic
se važno sprehaja prek prašnih polic
in bere naslove s knjižnih polic:
cekek, insab, nabicic!*
(Lila Prap)
Danes smo obiskali knjižnico, vendar to ni bil običajen sprehod med knjižnimi policami, srečanje s prijaznimi knjižničarkami ali z Lilino Agato, ki je obvezna smer po črkah in besedah ne zanima. Ne, to je bilo prav posebno doživetje.
Pravijo, da dober glas seže v deveto vas in gotovo je pomladni vetrc naše ubrano petje o Novem mestu ponesel tudi v knjižnico, kjer se skriva škrat Rudi. Ta pravi, da bo Agato med počitnicami naučil brati in pisati in bo v jeseni tako zopet kekec , basni, ciciban*. Ker pa počitnice še niso prav blizu, se je odločil, da na zelenici poleg knjižnice pripravi zabavo. Pod budnim očesom marljivih knjižničark in knjižničarjev smo plesali, barvali, ustvarjali in se razgibavali. Ko smo že mislili, da je konec, nas je nadvse prijazen knjižnični kolektiv presenetil še s slastnimi palačinkami in tako otrokom s čokolado narisali nasmeh do ušes.
Iskrena hvala prav vsem, ki ste našim malčkom popestrili dopoldne. Tako smo zadovoljnih obrazov in polnih trebuhov zaključili še eno šolsko leto dragocenega in čudovitega sodelovanja s strokovnimi delavci Knjižnice Mirana Jarca. Zavedamo se, da so za vzgojo mladih bralcev in bralk poleg staršev ključnega pomena tudi strokovni delavci knjižnic, zato je hudomušna pesem Lile Prap zgolj pika na i našemu zabavnemu druženju.
(prispevek K. D.)