Zebe, zebe, zebe,
zebe do kosti,
zima, zima, zima,
zima me lovi,
vse je belo belo,
le moj nos rdeč,
uhljev pa že dolgo
sploh ne čutim več.
(A. Štefan)
Na predvečer prvega zimskega zelo mrzlega dne smo se skriti pod čepicami, do nosov zagrnjeni in z lučkami opremljeni podali na sprehod čez Marof, na Mestne njive in nazaj po Seidlovi cesti do našega vrtca. Ob okusnem pecivu in vročem čaju smo kramljali, si podelili nekaj prazničnih in se poslovili z željo, da bo novo leto vsaj tako veselo in uspešno, kot je bilo leto 2016.
(K. D., foto S. B.)