ŠOLA ZA STARŠE 2022/ 2023

V vrtcu že vrsto let izvajamo t.i. Šolo za starše. Gre za eno izmed oblik sodelovanja s starši, kjer povabimo k sodelovanju priznane strokovnjake. Organiziramo štiri predavanja, ki se jih lahko udeležijo starši in stari starši otrok, vključenih v Vrtec Pedenjped Novo mesto, ter strokovni delavci vrtca. Predavanja so brezplačna.

S predavanji želimo podpreti starše v njihovi starševski vlogi, povezovati starše in strokovne delavce pri razmisleku o vzgoji otrok v sodobnem času, poudariti pomen in vlogo staršev v vzgoji otrok, izmenjati izkušnje dobre prakse, delovati preventivno in izobraževalno ter dvigovati kakovost življenja v družini.

Predavanja bodo potekala predvidoma v oktobru in novembru leta 2022, vsak drugi torek ob navedenih datumih. Glede na takratne zdravstvene razmere jih bomo izvedli v živo ali na daljavo. Pred posameznim predavanjem bomo starše povabili na srečanje še z vabilom. Eno srečanje bomo izvedli v Enoti Pikapolonica za starše romskih otrok.

Miha Kramli je predstavil temo Otroci pred zasloni. Predavanje lahko poslušate na posnetku, ki bo na voljo 7 dni,  od 14. do 20. novembra.
Objavljamo še smernice pediatrov o uporabi zaslonov.
O nevarnostih sodobne tehnologije si lahko več preberete tudi v knjigi Manfreda Spitzerja: Digitalna demenca.

Zapiski iz knjige Manfreda Spitzerja: Digitalna demenca

1. DIGITALNA DEMENCA:

• motnja spomina
• motnja pozornosti
• motnja koncentracije
• čustveno poplitvenje
• splošna oholost

2. Kakor se hoje po gorah človek ne nauči s tem, da ga kdo odnese na vrh, tako mladi človek – dijak, študent ne postane strokovnjak (pa naj gre za katerokoli strokovno področje), če sprašuje izvedenca/poznavalca neke stroke.

Znanje iz virov mora človek usvojiti sam, mora ga kritično preveriti, pretehtati, preveriti vire in podrobnosti sestavljanke sestaviti v smiselno celoto –VSE TO MORA ČLOVEK STORITI SAM, DA BO POTEM KDAJ KAJ ZNAL! V STANJE STVARI MORA PRODRETI!

3. CENTER ZA SPOSOBNOST LEŽI V HIPOKAMPUSU. V njem so celice, ki so pristojne za kraje, ker so se v konkretnih situacijah naučile prepoznati te kraje — TO JE PROSTORSKA ORIENTACIJA.   

Kdor si poskuša kraje/ceste/ulice vtisniti v spomin, omogoča rast pomnilnika za kraje, ta pomnilnik se nahaja v hipokampusu. V hipokampusu pa se ne shranjujejo samo kraji ampak tudi naslovi in vse to se vse skupaj prepleta – temu pravimo dogodek.

ČE VEŠ KJE SI, LAHKO PRIDEŠ TJA, KJER BI RAD BIL.

4. ČASOVNA, PROSTORSKA IN OSEBNA ORIENTACIJA SO NAŠE OSNOVNE UMSKE SPOSOBNOSTI.
5. Duša s časoma prevzame barve tvojih misli. Kar shranimo v naše možgane postane del nas, prevzame vase tudi duša.
6. Rastejo samo trenirane mišice. Tako se dogaja tudi v možganih. Zaradi UMSKE DEJAVNOSTI se vaši možgani neprestano spreminjajo – MI SMO MOŽGANI.
7. UČENJE MOŽGANOV POTEKA – najprej preprosti učni procesi, šele zatem se lahko naučijo zahtevnejših umskih dejavnosti; zato otroke učimo PRSTNIH IGER. Učenje se moramo dogajati s srcem, z možgani in rokami.

Otroci se učijo štetja s prsti praktično v vseh kulturah. Štetje s prsti, ki so nam vedno pred očmi in na voljo  je SENZORIČNA DEJAVNOST, s katero se človek ukvarja še preden postane štetje »v glavi« (in brez prstov) čista umska dejavnost. Ko otrok šteje do 5, uporablja le eno roko tj. samo eno možgansko poloblo. Od številke 6 dalje pa že mora uporabljati obe roki in pri tem koristi obe možganski polobli za tip in motoriko. In zato mora priti med obema poloblama do izmenjave informacij in zato je potreben čas.

Študije dokazujejo, da tisti otroci, ki znajo v vrtcu bolje delati s svojimi prsti, so kasneje pri matematiki boljši –treniranje s prsti izboljšuje matematične sposobnosti. Če hočete. Da bo vaš otrok postal strokovnjak za matematiko in informacijsko tehniko dajte prednost prstnim igram.

Vemo, da se otroci pesem hitreje naučijo, če si jo ponazarjajo s kretnjami – ROKOVANJA SO DEL POSAMEZNIH KONKTRETNIH SPOMINOV – TO JE EPIZODNI SPOMIN.

Branje in pisanje sta osrednji kulturni tehniki, ki se ju v naši knjižni civilizaciji naučimo že v otroštvu.

Če se otroci naučijo z vajami pisanja latinske črke in odrasli neznane fantazijske črke, lahko črke bolje razlikujejo od zrcalnih črk kakor po vaji tipkanja črk na tipkovnico.

Prepoznavanje črk, ki smo se ga naučili s pisanjem s svinčnikom,  vodi k okrepljeni dejavnosti v motoričnih predelih možganov. Oblikovanje/pisanje črk s svinčnikom pušča motorične sledi spomina, ki se aktivirajo pri zaznavanju črk ter daljšajo prepoznavo črke v njeni vizualni pojavnosti. Takšne, za branje zahtevne dodatne motorične sledi v spominu vnos preko tipkovnice ne pušča, kajti GIBI ROK PRI VTIPKAVANJU NISO V NOBENEM ODNOSU Z OBLIKO ČRKE.

PREPEVANJE PESMI V VRTCU: zakaj je ta dejavnost tako pomembna za možgane?

V vrtcu skupaj prepevamo neko pesem. Pri tem ne prepeva vsak tistega, kar mu pade na misel ampak NADZORUJE SVOJE POČETJE TER SE UGLAŠUJE S SKUPINO. Torej prepevamo neko pesem in besedilo med tem spreminjamo. Zakaj je to potrebno? Pri tem se navodilo (zdaj vsi pojemo na la la) shrani v spominu. Ta načrt se neposredno izvede, kar se lahko posreči samo, če se avtomatični »output« iz središč za govor ponovno modelira v čelnem režnju in šele potem pošlje ven pravo »pesem«. Ta kontrola je fleksibilna (in zdaj pojemo vsi na lo, lo), pravilo, ki ga je treba vsakokrat upoštevati, se vedno znova spremeni (vzgojitelj ga spreminja namenoma) in tako se TRENIRA OTROKOVA KOGNITIVNA PROŽNOST.

GIBALNE DEJAVNOSTI (leti, leti golob …) imajo za vajo SAMONADZORA ENAKO FUNKCIJO, prav tako igre TEKANJA Z DOLOČENIMI PRAVILI.

Vrtec je z razvojnega nevrološkega vidika ČISTI TRENING ČELNEGA REŽNJA (str. 217)

Tudi načrtno oblikovanje celotnih potekov kakega dela ne služi ničemur drugemu kakor TRENINGU SAMONADZORA. V  vrtcu moramo zato ustvariti ustrezne situacije in pri posameznih opravilih poskrbeti, da je pri tem delu vse načrtovano in smiselno povezano. To pa deluje samo, če se otroci pri tem zabavajo. Ker me petje zabava, ne odneham po dveh tonih, tudi če kaj drugega pritegne mojo pozornost – in tako se otrok uči dejavnost kontrolirano izpeljati do konca.   To pa ne velja le za glasbo ampak tudi za vse druge aktivnosti. Ko rišem/slikam, imam na koncu nek rezultat, ki ga lahko s ponosom pokažem drugim, če sem le ostal pri stvari – TAKO SE UČIM BITI PRI STVARI.

8. Stres nastane zaradi POMANJKANJA NADZORA. Stres ne povzročajo neprijetne izkušnje ampak občutek, da si jim prepuščen na milost in nemilost. Če vemo, da nimamo nobene možnosti vplivanja in nobenega nadzora, to v nas sproži kronični stres. V stresu smo vedno, ko nimamo več nadzora.

MOTNJE POMANJKANJE POZORNOSTI SO NASPROTJE SAMONADZORA. Tisti, ki ga stalno kaj odvrača od pozornosti in se vrti okrog, svoje motorike nima v svojih rokah ampak ji je podložen.

PASIVNOST PRED ZASLONI/ IGRICAMI – je DOBESEDNO URJENJE V MOTNJI POMANJKANJA POZORNOSTI – vse to sproži MOTNJO POMANJKANJA POZORNOSTI – sledi IZGUBA NADZORA – in to VODI V STRES.

Risanka s hitro menjavo scen OSLABI OTROKOVO SPOSOBNOST SAMONADZOR.
Risanje na papir pa znatno IZBOLJŠA SAMONADZOR.
Pri videoigrah (strelskih) se človek odpove koncentraciji in samokontroli ter se spusti na raven mentalnega delovanja refleksnega avtomata.

Zapisala Saša Dular

Podnebje na Zemlji – naša skrb

Predavanje dr. Špele Klofutar je bilo 25. 10. 2022 v okviru Šole za starše 2022/2023.

Ali so vzroki posledica naravnih dogajanj ali je za podnebne spremembe kriv izključno človek? Morda kombinacija obojega?

Skoraj nobenega dvoma ni več, da se podnebje spreminja. Pri iskanju vzrokov se je svetovna javnost razdelila v dve skupini. Skupina, ki se iz meseca v mesec manjša je tista, ki pripisujejo globalno ogrevanje izključno naravnim vzrokom in dvomijo o kakovosti meteoroloških raziskav. Druga večja skupina pa so skupina klimatologov in raziskovalcev, ki na podlagi znanstvenih raziskav pripisujejo ogrevanje podnebja človekom aktivnostim. Zemlja je stara približno 4,6 milijard let. Doživela je najrazličnejša podnebna obdobja, spreminjanje povprečnih temperatur, nihanje gladine morja, nihanje območja večnega ledu in ekstremne vremenske spremembe (suše, nalivi, obilne večdnevne padavine itd.), povezane z variabilnostjo v količini padavin. Torej podnebje se je vedno spreminjalo zaradi naravnih vzrokov (spremembe sončnega sevanja, vulkanskih izbruhov itd.) Poleg naravnih vzrokov je krivec za podnebne spremembe človek. Podnebje je spreminjal že v pred moderni dobi s požiganjem gozdov in namakalnimi sistemi. Ti procesi so se v zadnjih 200 letih izredno pospešili, saj moderni človek potrebuje vedno več energije. Glavni vir so fosilna goriva.

Zemeljsko ozračje ali atmosfera je 140 km široka plinska plast, ki obdaja naš planet. (Predstavljajmo si, da je debela toliko kot plast laka, s katero bi premazali globus.) Delimo jo na tri plasti. Spodnji sloj troposfera je tisti sloj na katerega človek s spreminjanjem sestave ozračja najbolj vpliva zlasti na povečanje učinka tople grede. Žal naravni sprejemniki toplogrednih plinov kot so: gozdovi in oceani, ne morejo več sprejemati presežka količin toplogrednih plinov, ki se kopičijo v ozračju.

Katere posledice so posledice spreminjanja podnebja?

Človeška civilizacija je glavni dejavnik sprememb v globalnem okolju. Namreč posledice spreminjanja podnebja so številna in vplivajo na vse aspekte človekovega življenja. Med najočitnejše posledice prištevamo: dvig povprečne temperature, taljenje ledu na zemeljskih polih in ledenikih, dvig morske gladine, spremembe količine in porazdelitev padavin ter podnebni ekstremni dogodki in katastrofe. Podnebne spremembe pa nadalje vplivajo na biodiverziteto.

Kako bi lahko ublažili (ukrepali ali rešili) podnebne spremembe?

Še zmeraj je najbolj logičen pristop k problemu globalnega segrevanja, močno zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Raziskave kažejo, da je za umiritev globalnega segrevanja na eno stopinjo potrebno zmanjšanje izpustov do 60%. Vprašanje, ki sledi je seveda na kakšen način zmanjšati izpuste toplogrednih emisij v ozračje? Zagotovo je potrebno nadaljevati z znanstvenimi raziskavami, podkrepiti okolijsko zakonsko politiko in nazadnje pa čeprav tudi zelo pomembno spremeniti naše navade.

Katere spremembe številnih človeških navad posameznikov lahko pripomorejo k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov?

Živeti moramo  z vzdržnim življenjskim slogom. Namesto potrošništva uvajamo preproste življenjske užitke in skrb za trajnostni razvoj. Živeti trajnostno pomeni živeti tako, da bodo generacije za nami še vedno dobro živele. Pomeni, da s svojim ravnanjem ohranjamo planet in podnebje na njem, kar bo omogočilo, da se bo ohranilo ravnovesje in življenje na zemlji in možnost kakovostnega življenja za vsa bitja na njem.

Primer preprostega življenjskega užitka: Pripravimo si 1-2 cm dolgo bezgovo palčko. Z drobno vejico potisnemo v sredino palice in jo tako izdolbemo. V nastalo odprtino napeljemo vrvico in tako nastane imenitna zapestnica ali »telefon«. Preprosti življenjski užitki utrjujejo odnos med starši in otrokom.

Že naučeno navado lahko spremenimo. V enem mesecu novo navado sprejmemo za svojo in jo ponotranjimo. Odločiti se moramo kaj želimo spremeniti in si izbrati nov način ravnanja in vedenja. Navade nepotrebnega nakupovanja spreminjamo tako, da se pred vsakim nakupom vprašamo: Ali to potrebujem? Ali ima to že doma? Ali lahko kaj popravim, predelam?

Predlaga, kako lahko skupaj s svojimi otroki spremenimo navade. Predstavlja pet kartončkov z navodili in ugotovili boste, da je spreminjanje navad lahko strašno zabavno. Navodilo za izvedbo:

• Oglejte si kartončke in se o idejah pogovorite z otrokom.
• V družini se dogovorite in odločite, kaj boste spremenili.
• Uporabite prejete kartončke ali z otrokom izdelate svoje. Otrok bo narisal idejo na kartonček.
• Obesite kartonček na vidno mesto in en mesec trenirajte novo navado.
• Proslavite uspeh s preprostim življenjskim užitkom npr. sprehodom v gozd.

Ker je kartončkov pet, predlagamo da si iz vsakega kartončka vsak mesec izberete eno ali dve navadi in po eno na mesec trenirate. Tako boste v enem letu spremenili 5 do 10 navad. Raziskave kažejo, da po enem mesecu novo navado ponotranjimo in jo sprejmemo kot svojo.

Kartončki:

1. Nakupovanje brez odpadkov
2. Kuhinja brez odpadkov
3. Kopalnica brez odpadkov
4. Energetski prispevek
5. Prehranjevanje

Še nekaj namigov:
Knjiga: James Lovelock: Težavna pot v prihodnost
Umanotera- slovenska fondacija za trajnostni razvoj https://www.umanotera.org/
Zemljevid ponudnikov lokalne hrane: https://www.nasasuperhrana.si/zemljevid-lokalni-ponudniki-hrane/

Šola za starše otrok, vključenih v Enoto Pikapolonica

ŠOLA ZA STARŠE 2021/2022

Šola za starše je ena izmed oblik sodelovanja s starši, kjer strokovnjaki, ki delujejo na različnih področjih vzgoje in izobraževanja, staršem približajo svoje strokovno znanje, v pogovoru izmenjujejo izkušnje, na konkretnih primerih iščejo odgovore na vprašanja staršev in odstirajo nove vidike. S predavanji želimo podpreti starše v njihovi starševski vlogi, povezovati starše in strokovne delavce pri razmisleku o vzgoji otrok v sodobnem času, poudariti pomen in vlogo staršev v vzgoji otrok, izmenjati izkušnje dobre prakse, delovati preventivno in izobraževalno, dvigniti kakovost življenja v družini.

Organizirali bomo tri predavanja, ki se jih bodo lahko udeležili starši in stari starši otrok, vključenih v Vrtec Pedenjped Novo mesto, ter strokovni delavci vrtca. Predavanja bodo brezplačna. Starši se bodo lahko prijavili na celoten sklop srečanj ali na posamezno predavanje prek spletne strani vrtca.

Potekala bodo predvidoma ob torkih, v navedenih dneh, skladno s priporočili in ukrepi glede preprečevanja okužb z virusom COVID-19. Če predavanj ne bo možno izvesti v fizični obliki, bodo potekala na daljavo prek Microsoft Teamsa. Povezavo do spletnih predavanj bomo poslali vsem staršem otrok Vrtca Pedenjped Novo mesto, ki imajo elektronski naslov. Pred posameznim predavanjem bomo starše spomnili še z vabilom.

Šola za starše otrok, vključenih v Enoto Pikapolonica

Veselimo se srečanj z vami,

Svetovalna delavka:
Kristina Žmavčič

Ravnateljica:
Meta Potočnik

Krepitev imunskega sistema – drsnice

Utrinki iz enega izmed dogodkov preteklih šol za starše: Predavanje: Možgani in učenje