Otrok je ali bo kmalu star 6 let in jeseni bo odšel v šolo. V sodelovanju s šolami iščemo poti in načine, kako narediti ta prehod čim mehkejši, da bi se otrok počutil varno, umirjeno in prijetno. V ta namen načrtujemo povezovanje in sodelovanje z osnovnimi šolami, zunanjimi strokovnimi ustanovami in vami, starši.
Nekaj informacij o vpisu
- Vpis v osnovno šolo poteka v mesecu februarju za naslednje šolsko leto.
- Starši vpišete v 1. razred osnovne šole otroka, ki bo v koledarskem letu, v katerem bo začel obiskovati šolo, dopolnil 6 let.
- Večina šestletnih otrok odide v šolo. Za nekatere pa starši ugotavljate, da niso pripravljeni na vstop v šolo. Starši ob vpisu v šolo predlagate odložitev šolanja za eno leto.
- Vrtec seznanite z vlogo za odložen vstop otroka v šolo. Oddajte vzgojitelju ali pošljite na upravo vrtca Vlogo za ohranitev mesta 2025/26
- Ravnatelj šole imenuje komisijo, ki ugotavlja pripravljenost otroka na šolo in odloči o odloženem vstopu ter sklep o odločitvi posreduje staršem. Fotokopijo sklepa pošljete na upravo vrtca ali oddajte vzgojitelju.
Starši, ki dvomite, da bo otrok zmogel program šole, o tem govorite z vzgojiteljem vašega otroka na pogovornih urah. Pogovarjajte se o lastnostih otroka, njegovi samostojnosti in opravljanju nalog, da se boste do vpisa lažje odločili, ali je utemeljeno in potrebno predlagati odložen vstop otroka v šolo. Podrobnejše usmeritve dobite tudi pri svetovalni delavki.
Otroke bomo pripravljali na šolo na več načinov.
- Otroci bodo spoznavali šolo in delo v njej (ogled, obiski, pogovori, igra vlog …).
- Z dejavnostmi bodo razvijali spretnosti in lastnosti, ki jih potrebujejo za življenje in učenje.
- Spremljali bomo otrokov razvoj (prednostna naloga).
- Uvajali bomo NTC sistem učenja.
- Iskali bomo nove možnosti v sodelovanju z drugimi ustanovami.
Starši si želite, da bi bil vaš otrok pripravljen na šolo in bi bil uspešen pri učenju. Vsaka spodbuda, pa naj bo ta na področju fizičnega, razumskega, socialnega ali čustvenega razvoja, ki jo otrok doživlja od rojstva dalje, je priprava na življenje in učenje. Znotraj tega razvije veliko lastnosti, navad in sposobnosti, ki jih bo potreboval za uspešno delo v šoli. Razvoj je celosten in tudi otrok deluje v šoli kot celostna osebnost, zato težko govorimo o pripravi otroka na šolo ločeno od skrbi za njegov celostni razvoj.
Da bi starši in vzgojitelji starejših otrok uskladili razvojna prizadevanja, bomo organizirali drugi roditeljski sestanek. Na njem boste izvedeli, katere cilje si vzgojitelji zastavljajo pri delu z otroki v tem letu. Želimo si, da nas starši pri vzgoji otrok podprete pri razvijanju samostojnosti, delovnih in socialnih navad, koncentracije, pozitivne samopodobe, z družinskim branjem, bivanjem na prostem in omejitvijo pri gledanju televizije in uporabo računalnika …
Vsak otrok je enkratna osebnost, tako v kombinaciji svojih lastnosti kot tudi v tempu razvoja. Cenimo in dopuščamo to različnost. Prevelika pričakovanja in naloge, ki jim otrok še ni dorasel, lahko povzročijo slabo samopodobo pri otroku. Vrtec in starši moramo imeti v predšolskem obdobju zahteve in pričakovanja prilagojena otrokovim razvojnim značilnostim. Igra je najboljši način za vsestranski razvoja otroka.
POMEN ZRELOSTI PRED VSTOPOM V ŠOLO
Otrokovi možgani se razvijajo v stopnjah in so hierarhično organizirani. To pomeni, da so višje miselne funkcije, kot so govor, spomin, pozornost, koncentracija, sposobnost branja, regulacija vedenja in čustev, odvisne od nižjih možganskih struktur, ki jih sooblikujejo otrokovo gibanje, prosta igra in socialno okolje. Iz tega sledi, da moramo v predšolskem obdobju otroka pripravljati na življenje in učenje v šoli tako, da mu omogočimo razvoj nižjih možganskih struktur na način, da se otrok veliko giblje v naravi, najbolje po neravnem terenu, ima dovolj časa za prosto igro ter živi v stabilnih in toplih odnosih. Paziti je potrebno na prehrano in vnos toksinov in zelo omejiti uporabo ekranov. Otrok potrebuje za rast in razvoj umirjen telesni sistem.
V sodobnem času opažamo spremembe v razvoju in dozorevanju otrok, tako v predšolskem obdobju kot kasneje. V porastu je število otrok in mladostnikov z razvojnimi primanjkljaji, učnimi in nevrološkimi težavami ter duševnimi motnjami (WHO 2023). Vedno več je otrok, ki ob odhodu v šolo niso dovolj zreli in pripravljeni na življenje in učenje v šoli. Za nastale spremembe ne moremo kriviti staršev in njihove vzgoje. Celotno življenje v sodobnem času vpliva na zdravje in razvoj otrok.
Dr. Masgutova vidi vzroke nastalih sprememb v naslednjih dejavnikih: dednost, težaven in prezgodnji porod, bolezni, fizična in psihična travma, stres, toksičnost (hrana, voda, zrak, zemlja,…) in senzo-motorična depravacija. (Masgutova, 2019)
Na razvoj otroka vplivajo dejavniki v času spočetja in nosečnosti (gibanje in prehrana matere, stres in hiter tempo, hormonske intervencije, …). Vedno več je otrok rojenih z umetno oploditvijo. Starši se odločajo za otroke v kasneje. V času poroda so dejavniki tveganja umetni popadki, ovita popkovnica okoli vratu (manjša količina kisika ob rojstvu), ….
Živimo v okolju, v katerem je veliko toksinov. Hrana je procesirana in v njej so ostanki pesticidov, v vodi je mikroplastika, v oblačilih so škodljiva barvila , … Otrok vse to absorbira. Toksičnost ima večje posledice pri otrocih, ker so manjši, imajo manj razvite organe, ki absorbirajo več onesnaževalcev relativno glede na velikost. Otroci so manj zmožni razstrupiti ali eliminirati toksične substance iz telesa. (WHO, 15. 6. 2021)
Sodoben življenjski slog prinaša pretirano uporabo ekranov. Vsebine na ekranih otrokove možgane zasvojijo. Ekrani in gledanje risank so za otroka dodaten stres. Ko smo pod stresom, se naše telo ni sposobno razvijati (celica ne more biti hkrati v fazi rasti in zaščite, ne more hkrati naprej in nazaj). Hitri sekvenčni prizori možgane preveč vzburijo. Čedalje več otrok razvije avtizmu podobne znake vedenja – zasledimo izraz digitalni avtizem. Otroci v situacijah, ko bi morali zaključiti eno dejavnost in preiti na neko drugo, sploh ne reagirajo ali pa se močno stresno odzovejo. Starši se s tem soočajo z nagrajevanjem s sladkarijami ali s še več gledanja ekrana. Otrok ima pretirano vzburjen nevrološki sistem, ker ekrani dodatno dvigujejo nevrotransmitorje, ki so prisotni v vznemirjenem telesu. Otrok težko preide v umirjeno stanje le-tega npr. v času počitka po kosilu, lahko se prebuja ponoči. S pretiranim gledanjem ekranov otrok izgubi nevrološko sposobnost prilagajanja in sobivanja. Pred ekrani se otrok ne more naučiti živeti v skupnosti. Z gledanjem ekranov se zrcalni nevroni ne oživčujejo in ne rastejo. Otrok se socialnih interakcij nauči samo v realnih stikih. Krepijo se le s treningom. Otrok potrebuje izkustvo.
Omejiti je potrebno uporabo ekranov in skrbeti za dovolj spanja. Spanje je za otroka izrednega pomena. Otrok naj gre v posteljo do 20:00. Telo se med 20:00 in 24:00 razstruplja. V času spanja se izloča rastni hormon.
Ob uvedbi devetletke so nastale spremembe v šolskem sistemu. V šolo vstopajo starostno mlajši otroci, ki so psiho-fizično manj zreli. Ob nižji kronološki starosti pa so postale zahteve šole večje. Tudi v vrtec se že širi »pošolanje« dejavnosti. Otroci vedno več časa sedijo. To ni v skladu z ugotovitvami nevrologov, da otrok zmore v starosti 6 let 10 minut intelektualne dejavnosti v statičnem položaju, prvošolec pa 15 minut. Upoštevati je potrebno, da pri dečkih prihaja do kasnejšega dozorevanja centralnega živčnega sistema. Dečki potrebujejo dlje časa, da jim dozori možganska skorja in za dozorevanje le te potrebujejo večjo količino gibanja in igre kot deklice.
Z evolucijskega vidika so se živa bitja prilagodila na življenje na Zemlji tako, da so se prilagodila na sile gravitacije z razvojem ravnotežja. Naša samozavest je med drugim povezana s sposobnostjo poravnave telesa in z dobrim zavedanjem gravitacijskega centra. Gravitacijski center imamo okoli tri centimetre pod pokom. To je težišče našega telesa. Možgani človeka so se razvili v evoluciji zaradi gibanja. Pri otroku se komponenta gibanja vzpostavi do 15. meseca. Če otrok v tem obdobju veliko sedi privezan v sedežih, v vibracijskih ležalnikih, vozičku, odrašča v statičnih pogojih, ne dobi dovolj čutilnih in gibalnih izkušenj. Posledice se pokažejo kasneje kot težave pri učenju.
Možgani se oživčijo samo z gibanjem, zlasti s hojo in tekom po neravnem terenu v naravi. Le tako dozorijo spodje ležeči deli možganov, ki so predpogoj in temelj razvoja v nadaljnjih fazah.
Ključno v vseh razvojnih fazah predšolskega otroka je delati na čustveni odpornosti, ki je temelj za kasnejši akademski razvoj. Otroci prezgodaj vstopijo v intelektualizacijo (sedijo, pišejo, rišejo, poslušajo, sledijo navodilom). Svoje otroštvo preživijo v območju višjih miselnih funkcij. Zlasti pridna dekleta, ki so visoko kognitivno razvita in učno uspešna, so še bolj izpostavljena. Ko pridejo v dobi odraščanja v realni svet in jim kaj ne gre (najbolje), ko doživijo neuspeh ali naletijo na kompleksne probleme, nimajo možnosti, da bi črpale iz svojega čustvenega sistema sposobnosti soočenja s problemi. Pojavijo se depresije, strahovi in druge duševne težave. Do tega prihaja, če otrok v kritični fazi razvoja, v predšolskem obdobju, med 1,5 in 5 leti, ni razvil sposobnosti čustvene regulacije. Prezgodaj pametni otroci vzpostavljajo odnose z odraslim in ne z otroki in lahko kasneje prihaja do odstopanj v duševnem razvoju. So čustveno in socialno manj prilagodljivi. Otrok bi se moral v predšolskem obdobju samostojno igrati s sovrstniki ali se zatopiti v lastno igro.
Starši in stari starši se veliko ukvarjajo z otrokom, mu berejo, pripovedujejo, ga animirajo. S tem odrasle osebe vstopajo v otroka in prekinejo naravni razvoj otrokove zatopljenosti v lastno aktivnost. Otroci se ne zanjo več zaposliti sami. Odrasli preveč strukturirajo njihov čas. Pri nestrukturirani igri je pomembno, da otroka pustimo in čakamo, da iz njega pride pobuda. Igra je njihov naravni način učenja. Otrok ima v igri nadzor in se lažje uveljavi. Sam se odloča, sam rešuje probleme, sam postavlja in upošteva pravila. Otrok se ne igra z namenom, da bi razvil določeno sposobnost, vendar v igri doseže ravno to.
Otroci, v obdobju, ko bi morali razvijati predele možganov za čustveno regulacijo, razvijajo del možganov za pomnjenje informacij. Otroci preskočijo čustveni razvoj in prehitro stopijo v razvoj sposobnosti vezanih na intelektualni razvoj. Če primarne možganske povezave niso ustrezno vzpostavljene, onemogočajo, inhibirajo razvoj miselnih funkcij. Otrok ob izzivih ni sposoben čustvene regulacije. Namesto iskanja rešitev zapade v stres, umik, duševne težave. Tu je pojasnilo, zakaj naši otroci slabše razumejo prebrano, ne sklepajo tako dobro, ne rešujejo dobro problemskih nalog kljub večjim vložkom v njihovo vzgojo.
Optimalno obdobje za razvoj višjih izvršilnih funkcij je po 6 letu starosti otroka. Višje funkcije omogočajo koordinacijo misli in čustev, regulacijo čustev, prilagajanje na nepričakovano v okolju, empatijo, zavedanje posledic, pozornost, govorno-jezikovne sposobnosti, delovni spomin. Višje možganske funkcije so odvisne od kakovosti informacij, ki jih zagotavljajo nižje možganske strukture, oblikovane v otroštvu.
OTROKOVA PRIPRAVA NA ŠOLO NAJ ZAJEMA:
- Veliko gibanja po neravnem terenu.
- Gibanje za moč ramenskega obroča in roke: »voziti samokolnico«, porivati in vleči težje tovore, vese… .
- 180 minut gibanja na dan na prostem (120 minut v vrtcu in 60 minut doma).
- 120 minut spontane igre s sovrstniki (60 minut v vrtcu in 60 doma).
- Spanje od 20:00.
- Grizenje trde hrane.
- Dihanje z zaprtimi usti in prehodne dihalne poti.
- Branje in pripovedovanje (ljudskih) pravljic in pripovedi (slovenskih).
- Izogibanje toksinom.
Zapisala Kristina Žmavčič
Viri
Povzetek predavanja Tatjane Jakovljević v Vrtcu Pedenjped Novo mesto, 6. 11. 2024
https://www.youtube.com/watch?v=ST7o6dxrEq4,
https://www.delo.si/novice/slovenija/za-tezave-otrok-in-mladostnikov-ni-kriva-le-permisivna-vzgoja
